Skip to main content

Položaj pacienta in zdravnika v zdravstvenem sistemu po Evropi in Sloveniji Doc.dr. Andrej Vranič je nevrokirurg z več kot 20-letnimi izkušnjami na področju možganske in hrbtenične nevrokirurgije. Leta 2011 je izvedel prvo odstranitev možganskega tumorja pri budnem bolniku v Sloveniji. Poleg kliničnega in raziskovalnega dela ga zanimajo študij nevroznanosti, področje bioetike in delo sodnega izvedenca. Pred petimi leti je odpovedal delovno razmerje v UKC Ljubljana in pričel z delom v Franciji, kjer ima več možnosti za strokovno delo z bolniki. V Parizu kot svobodni zdravnik operira v dveh zasebnih bolnišnicah. Vsak mesec se za nekaj dni poklicno vrača v Slovenijo, kjer je v okviru zavoda MD Medicina na voljo tudi slovenskim pacientom. Rad obišče rodno Koroško.

Upokojeni otroški kardiolog in bivši učitelj na Medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru. Leta 1990, po 15 letih dela v UKC Ljubljana, je odšel v Qatar. V Slovenijo se je vrnil leta 2001 in na Ministrstvu za zdravje vodil oddelke za kakovost v zdravstvu. Bil je urednik slovenskih akreditacijskih standardov za bolnišnice, ki zaradi nasprotovanja zdravnikov na visokih položajih nikdar niso zaživeli v praksi. Je avtor učbenika o otroški kardiologiji, knjige o osnovah kakovosti v zdravstvu, priročnika o analizi napak v zdravstvu in soavtor knjige managementa v zdravstvenih organizacijah. Napisal je več člankov s področja kakovosti, nekaj tudi v tujih publikacijah. Preučil je kulturo varnosti v 16 slovenskih bolnišnicah in mentoriral magistrsko nalogo kulture varnosti pacientov v psihiatričnih bolnišnicah. Trenutno je pogodbeni klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši. Sodeloval je pri mnogih analizah napak, ki so se končale s smrtjo in skoraj brez izjeme ugotovljal sistemske napake, ki pa jih vodstva niso želela popravljati.

Specialist kardiologije, vaskularne in intenzivne medicine, je predstojnik Centra za intenzivno interno medicino Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani, redni profesor interne medicine na Medicinski fakulteti v Ljubljani in izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Raziskovalno je delal v ZDA v letih 1991-93 (Chicago Medical School, Chicago) in 1995-96 (The Institute for Critical Care Medicine, USC Los Angeles). Leta 1996 je opravil ameriško nostrifikacijo diplome, v letih 1999-2000 pa še subspecializacijo iz intervencijske kardiologije (Cedars Sinai Medical Center, UCLA,Los Angeles). Bil je tudi nosilec Fulbrightove štipendije. Za svoje raziskovalno delo, ki med drugim obsega 120 člankov z zbirki »PubMed« s skoraj 7000 citati, je leta 2018 prejel najvišje državno odlikovanje za raziskovalno delo, Zoisovo nagrado. Redno je vabljen predavatelj na največjih mednarodnih kardioloških in interventnih srečanjih kot so Evropski kardiološki kongres (ESC), Ameriški kardiološki kongres (AHA), EuroPCR in Evropski kongres srčnega oživljanja (ERC).

Igorju Muževiču je že zgodaj po študiju bilo rečeno, da je v Sloveniji zaradi pomanjkanja kadra nemogoče strokovno in zakonito opravljati delo zdravnika družinske medicine. S tem se seveda ni strinjal in je zato s skupino disidentov ustanovil Sindikat PRAKTIK.UM. Sedem let kasneje so razmišljanja tedanjih disidentov postala splošno sprejeta med zdravniki. Čas je, da postanejo splošno sprejeta tudi med političnimi odločevalci.

Blaž Mrevlje je specialist interne medicine z doktoratom znanosti iz področja intervencijske kardiologije na Jagiellonski univerzi v Krakowu. V zadnjih 6 letih je deloval raziskovalno in klinično v 4 državah: Slovenija, Poljska, Nemčija in Velika Britanija. Iz Slovenije oz. konkretno KO za kardiologijo UKC Ljubljana je odšel zaradi skrajno primitivne in balkanske psihopatije nekaterih ne-akademskih kolegov, ki so in še uničujejo kardiologijo zaradi osebnih pritlehnih in zavržnih razlogov korupcije, narcisoidnosti, egotripa in megalomanije. Trenutno sodeluje kot strokovni sodelavec v parlamentarni preiskovalni komisiji, ki raziskuje psihopatijo tranzicijske medicine na področju uničene otroške kardiologije in skorumpiranih nabav v slovenskemu državnemu, socialističnemu in zemljaričanskemu zdravstvu.

Dodiplomski študij in Specializacijo iz splošne kirurgije je opravil v Ljubljani. Po odhodu iz Ljubljanskega UKC šest let po zaključenem specialističnem izpitu, je delal pet let v University hospitals Coventry and Warwickshire kot Konzultant Ortopedski kirurg. Leta 2012 se preselil v Cambridge, kjer je trenutno zaposlen v bolnišnici Addenbrooke’s, kot Konzultant Ortopedski kirurg s posebnim interesom v rekonstrukciji spodnje okončine po poškodbah in vnetjih. Poleg klinične prakse znotraj NHS in privatne prakse ima tudi prakso v sodnem izvedenstvu, s povdarkom na malomarnem zdravljenju. Do sedaj ni bil nikoli član nobene politične stranke.

Krištof Zevnik je zagovornik javnega zdravstva. Kot zobozdravnik je deloval je v samoplačniškem, državnem in javnem zdravstvu. Udejstvuje se na podlagi spoznanja, da zdravstveni Sistem v Sloveniji grobo krši pravice in dostojanstvo bolnika. Leta 2011 je ustanovil spletno platformo za skupinsko naročanje zdravnikov pri proizvajalcu. Na mnogih primerih je dokazal, da je posledica slabe zdravstvene ureditve, odtekanje milijonov evrov, ki jih državljani Slovenije z mesečnim prispevkom zbiramo za zdravljenje. Leta 2018 je vložil pritožbo na ustavno sodišče, kjer trdi, da je Slovenija dolžna zagotoviti povračilo za zdravljenje državljanu Slovenije, ne glede nato, kje v Sloveniji opravi zdravljenje.

Specialist srčno-žilni kirurg s slovensko in nemško licenco, od 2014 docent na Univerzi v Ljubljani, od 2019 član akademskega zbora, vodja raziskav in razvoja na kliniki za srčno kirurgijo na Medicinski Fakulteti Paracelsusove Univerze v Nürnbergu v Nemčiji. Član posvetovalnega telesa nemškega združenja za srčno, žilno in torakalno kirurgijo za digitalizacijo in uporabo metod umetne inteligence v naprednem zdravljenju bolnikov, (ko)mentor dvem doktorandom v Ljubljani in trem v Nürnbergu. Izpopolnjeval se je v uglednih ustanovah Medicinski Akademiji v Varšavi (Prof. Suwalski), v Centru za kirurgijo srca Casa di Cura v Bresci-i (Dr. Troise), v Herzzentrum-u Univerze v Leipzigu (Prof. Mohr), na Cleveland Clinic Foundation v Clevelandu (Dr. Mihaljevic) in Texas Heart Institut-u v Houstonu (Prof. Gregorič). Raziskovalno se ukvarja s preučevanjem mehanizmov in postopkov za vedno manj invazivne srčne posege ter preprečevanje s srčno kirurgijo povezanih stanj kot so atrijska fibrilacija, možganska kap ali odpoved ledvic. Kirurško v timu Prof. Fischleina izvaja minimalno invazivne operacije aortne in mitralne zaklopke ter kirurške ablacije atrijske fibrilacije. Z znanstvenimi prispevki redno sodeluje na najpomembnejših mednarodnih kardiokirurških srečanjih kot so Evropsko združenje za kardiotorakalno in žilno kirurgijo (EACTS), Ameriškem združenju torakalnih kirurgov (AATS), Mednarodnem združenju za minimalno invazivno kirurgijo (ISMICS), dosežki raziskovalne skupine so bili nagrajeni med drugim s Paracelsusovim priznanjem (Nürnberg, 2018), Puhovim priznanjem (Ljubljana, 2017) in nagrado principal Robert Emory Young Investigator Award združenja ISMICS (Boston, 2014).

Specialist pediater in specialist intenzivne medicine. 26 let sem bil zaposlen v UKC Ljubljana na Kliničnem oddelku za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo in ves ta čas član ekipe pediatrov intenzivistov. Bil sem najmlajši član ekipe, ki je leta 1994 prva izvedla zdravljenje s pomočjo ECMO v Sloveniji. Od leta 2010 do leta 2018 sem bil vodja Pediatrične enote za intenzivno terapijo v UKCL. Od maja 2017 do marca 2018, ko sem zapustil UKC Ljubljana, sem bil vodja Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Decembra 2013 sem bil sopodpisnik ugovora vesti zaradi bolnikom nevarnega kongenitalnega kardiokirurškega programa. Zdaj delam kot pediater na primarni ravni.

Že v študentskih časih sem začel spoznavati anomalije v našem zdravstvu in jih s kolegi skušal urejati. Z leti sem žal spoznaval, da so te vse večje in večje. In da jih odgovorni ne želijo rešiti. Kot specialist splošne in abdominalne kirurgije sem zaposlen na Onkološkem inštitutu. V krasni ustanovi, ki pa je hkrati tudi velik magnet za plenilce v zdravstvu. Preko Onkološkega inštituta sem spoznal moralno dno naše politike in družbe. Po drugi strani pa srečal tudi veliko pozitivnih ljudi.

Kot zdravnik specialist oftalmolog je razpet med Slovenijo in Švico. S svojimi nastopi in primerjavami javnega zdravstvenega sistema Švice in Slovenije je dokazal, da je slovenski zdravstveni sistem drag, neracionalen in nepravičen do bolnika