Skip to main content

Zdravniško zaupanje in mediji v času epidemije

Tekstovna vsebina prispevka

Kot posledica epidemije se v zadnjih dneh s silovito hitrostjo vrtijo dogodki, za katere pred kratkim sploh nismo mogli verjeti, da so možni. Govorimo o izpostavljanju zdravnikov v medijih v času, ko bi morali s svojo strokovno, etično in nadstrankarsko držo biti zgled in voditi stroko, ne pa se spuščati v ceneno politikanstvo in obračunavanja.

Uspešni direktor slovenjgraške bolnišnice v trenutku besa spusti v virtualni svet tvit, nevrednega dostojanstva zdravnika. Pa četudi sprovociran, utrujen, naveličan provokacij... Kljub opravičilu prizadetim sledi logična posledica – odstop in postopek pred etično komisijo Zdravniške zbornice. Tukaj se je zbornica poleg medijev (ali zaradi medijev?) bliskovito odzvala, in tako je prav, če želi ohraniti verodostojnost našega poklica.

Ampak tukaj sta še dva v nebo vpijoča primera: pri drugem je to mednarodni ekspert, poveličan s strani glavnih medijev, ki na tri tedne menja prepričanja, kakor je pač trenutno oportuno – najprej, da gre za navadno gripo, potem govorimo o tisočih bolnikih na intenzivni enoti, nazadnje pa za nagrado intervju v nekoč najbolj brani tiskani ediciji – brez omembe prejšnjih zdrsov. Kje je tukaj odgovornost zdravnika, ki neko pretečo nevarnost najprej medijsko minimizira, potem pa s saltom mortale povzroči paniko in negotovost, obakrat na podlagi neobstoječih argumentov, a vedno s ciljem promocije politične agende?

Tretji primer pa je morda precedenčen v svoji globini in nevarnosti: zdravnik dr. Remškar obračunava z drugim zdravnikom dr. Brecljem preko medija, tako da najprej natrosi nekaj splošno znanih dejstev, potem se pa loti dr. Breclja, s katerim ima očitno osebni fevd,  na posebej nizkoten način in ga obdolžuje koruptivnosti in povzročanja splošne nevarnosti za druge bolnike. In to na podlagi podatkov, do katerih na noben način po legalni poti ne bi mogel priti? Z vdorom v najbolj sveto v odnosu med bolnikom in zdravnikom, to je zaupnost med obema? Polno ime bolnice, kraj in čas obravnave, diagnoza… Kako naj napadeni zdravnik na to sploh odgovori? Ostrakizem par excellence. Gre za alarmanten pojav, ki kliče po odgovornosti in takojšnjem ukrepanju! Kam sicer to vodi, se bližamo popolnemu razpadu osnovnih vrednot našega poklica?

Tako kot prvi opisani primer, si tudi drugi in predvsem tretji zaslužita takojšen odziv Zdravniške zbornice Slovenije in takojšnjo obravnavo pred etično komisijo. Slediti bi moralo ukrepanje vseh pristojnih državnih inštitucij, saj ne smemo dovoliti razpada hrbtenice našega poklica, ki poleg stroke vključuje absolutno zaupnost odnosa med bolnikom in zdravnikom. To je predvsem naloga Zdravniške zbornice, ki mora tako potrditi svojo legitimiteto in avtoriteto.

Beltram Matej
Kalan Gorazd
Kališnik Matija
Krkovič Matija
Mrevlje Blaž
Muževič Igor
Noč Marko
Vesel Samo
Vodiškar Janez
Vranič Andrej
Zevnik Krištof