Skip to main content

Razsodnost in rahločutnost

Tekstovna vsebina prispevka

Tinkara je osemletna deklica. Prišla je k zobozdravniku zaradi napačno izraslega stalnega zoba. 

Ukrepati je bilo potrebno hitro. Z vsakim mesecem odlašanja terapije se bi stanje Tinkari poslabšalo. Terapija bi bila zahtevnejša in dražja. Izdal sem zavarovalniški dokument - napotnico , da bi Tinkari potrebne posege opravil specialist ortodont, stroške zdravljenja pa poravnavala zdravstvena zavarovalnica.

To je zgodba o tem, kako je slovenski zdravstveni Sistem pozabil na bolnika in uresničevanje njegovih pravic. Pri tem pa ta isti Sistem neuspešno rešuje dolge čakalne dobe z dodatnimi milijoni evrov. Sistem prav tako s stotinami milijonov evrov rešuje zgrešeno ureditev, ki ne omogoča bolnikom koriščenje pravic v skladu z Zakonom in Ustavo.

Namen in cilj zdravstvene zavarovalnice je, da v primeru bolezni slovenski državljan dobi pravočasno in dostopno zdravljenje. S pronicljivo analizo pa boste našli vplivne posameznike, ki so v zadnjih 20 letih popolnoma spremenili namen edine zdravstvene zavarovalnice.

Že pred 23 let je Ustavno sodišče (št. U-I-125/97) jasno izreklo, da Tinkara lahko izbere zdravnika, ki ji bo odpravil njeno težavo ne glede nato, ali je zdravnik zasebnik ali pa zaposlen v javnem zdravstvu. Od trenutka pred 23 leti, ko je ustavno sodišče izreklo prelomno sodbo št. U-I-125/97, slovenski bolnik nezavedajoč spremlja in doživlja preobrazbo javnega zdravstva v državno zdravstvo.

Danes nimamo več javnega zdravstva. Imamo državno zdravstvo, kjer posameznik ne bo dobil povrnjenih stroškov pri kateremkoli zdravniku v Sloveniji. Imamo zdravstvo, kjer so pomembni podeljeni programi in izvajalci, številke in ne posamezni bolnik, ki potrebuje hitro in dostopno zdravljenje. Da je državno slovensko zdravstvo zašlo s prave poti je pokazala tudi Evropska unija že leta 2011 z Direktivo EU 2011/24/EU.

Kaj to pomeni za našo Tinkaro?

Da ima v trenutni ureditvi zdravstvenega Sistema z izdano napotnico štiri možnosti:

  1. Se postavi v čakalno vrsto v državnem zdravstvu in čaka tri leta na poseg.
  2. Starši peljejo Tinkaro na Hrvaško (Avstrijo, Italijo…), kjer si pri zdravniku pozdravi težavo, z računom pa pri slovenski zavarovalnici dobi povrnjene stroške zdravljenja v skladu z Direktivo EU 2011/24/EU.
  3. Zdravljenje opravi pri zasebnem zdravniku v Sloveniji. Stroškov za zdravljenje ne bo dobila povrnjenih.
  4. Zdravljenje opravi pri svojem osebnem zobozdravniku, ki ima sklenjeno pogodbo s slovensko zavarovalnico  ali pa je zaposlen v državnem zdravstvu.

Na pregledu pri specialistu ortodontu je bila Tinkara obveščena, da je čakalna doba tri (3) leta. Lahko pa Tinkara najprej opravi samoplačniški pregled pri istem zdravniku, nato pa bo sledila ocena stanja in možnosti zdravljenja.

Odločil sem se, da sam vzamem v obravnavo Tinkaro. Deklico sem vzel v obravnavo, ker se mi zdi moralno sporno, da pacientu sporočiš, da imaš triletno čakalno dobo, nato pa v isti sapi pacientu ponudiš samoplačniški pregled še isti dan. Ta brezčutnost je sistemsko ustvarjena in ji daje legitimiteto prav trenutna zavarovalna ureditev. 

Zdravljenje je temeljilo na mojem znanju in deontološki temeljih, ki jih opisuje 5. člen zdravniškega kodeksa in pravnomočna sodba (VIII Ps 976/2018). V sodbi sodišče ugotavlja, da je licenciran zdravnik odgovoren za zdravljenje bolnika. To mu nalaga njegova doktrina in deontološka načela. Pri tem pa ni pomemben formalen (naziv specialist) ali neformalen status podiplomske izobrazbe. 

Po dveh mesecih in pol je bila terapija končana. Zavarovalnica je v celoti poravnala stroške zdravljenja.

Zavarovalnica je v Okrožnici ZAE 13/18 pokazala odločilno smer pri uresničevanju pravic bolnikov. Dolžnost in odgovornost terapevta je, da prepozna meje svojega znanja in z lastno presojo odloči, katere storitve potrebuje bolnik. Vse te storitve izvede na enem mestu in dobi plačilo s strani zavarovalnice.

Namen zavarovalnice ni omejevati dostopnost, ampak omogočiti bolniku čimprejšnjo uveljavljanje pravic. 

Dovolj je omejevanja bolnikov in njegovih pravic na podlagi zdravnikovega delovno-pravnega statusa. 

Dovolj je pošiljanje pacienta k drugemu terapevtu, samo zato, ker prvi nima sklenjene "prave pogodbe" z zavarovalnico, pri tem pa bi prvi terapevt lahko učinkovito in hitro opravil samostojno vse potrebne storitve. 

Dovolj je spreminjanje Pravil zavarovalnice, ki so samo na papirju v korist bolniku. V ozadju pa so interesi, ki omejujejo svobodo posameznika.

Pot do pravočasne in kakovostne zdravstvene obravnave je v kvalitetnem dodiplomskem izobraževanju in neodvisnem podiplomskem izobraževanju. Bistvo je dostopnost in pravočasnost izvedbe zdravljenja, ki ga potrebuje bolnik. Ključni cilj pa je visoka vrednost zdravstvene obravnave, ki jo sestavlja razmerje med ceno in kakovostjo storitve. Pri tem igra izjemno vlogo zdravništvo na primarnem nivoju.

Rešitev?

Zdravniki imamo možnost spremeniti Sistem. 

Za korenit preobrat zdravstveni sistem v Sloveniji potrebuje:

  1. Dosledno spoštovanje 13.člena ZZVZZ in 51.člena Ustave ter uresničitev vseh ustavnih odločb, ki postavljajo na prvo mesto svobodo posameznika.
  2. Posvetovalna telesa, ki bodo zagovarjala zdravniška deontološka in pravna načela svobode posameznika, njena sestava pa bo odraz zdravnikov izvoljenih na e-volitvah v edino zdravniško zbornico.
  3. Neodvisna agencija, ki bo skrbela za medsebojni dogovor o pravicah in uresničevanju teh pravic. Sestavljena pa bo iz uporabnikov, zavarovalnic in izvajalcev zdravstvenih storitev

Zaključek

Ta zdravstveni Sistem ne pozna rahločutnosti. Ne zanima ga posamezni bolnik. Pozna samo nenehno borbo za privilegije, ki izhajajo iz te ureditve. Ta boj v mlakuži lastne slovenske pomembnosti igrajo tudi nekateri zdravniki. Negativna selekcija je v dveh desetletjih potlačila razsodnost posameznika, ubila rahločutnost, ki jo bi moral s samo-odgovornostjo promovirati zdravstveni zavarovalni sistem.

Agonijo in trpljenje posameznikov ter več sto milijonske izgube napačne ureditve zdravstvenega sistema lahko spremeni enotnost zdravnikov.

Pri tem bodo štela dejanja vsakega posameznika. 

Krištof Zevnik