Ugovor vesti zaradi Programa otroške srčne kirurgije smo uveljavili 6. decembra 2013, potem ko smo več kot pet let opozarjali na strokovno sporen in bolnikom nevaren program, ki je kot tak trajal od jeseni 2007. Konec leta 2013 ni bilo nobenih zagotovil več, da se bo program uredil in da se bo v programu v doglednem času usposobil domač kirurg. Pred ugovorom vesti smo opozarjali svoje nadrejene, najprej predstojnike kliničnih oddelkov, nato strokovne direktorje Pediatrične in Kirurške klinike, potem generalne in strokovne direktorje UKC Ljubljana ter na koncu tudi strokovni svet UKC Ljubljana. Ves ta čas smo tudi iskali in predlagali rešitve. O spornem programu so bile obveščene tudi številne inštitucije v državi: Republiški strokovni kolegij za pediatrijo, Zdravniška zbornica, Zavod za zdravstveno zavarovanje, Komisija za preprečevanje korupcije, Nacionalni preiskovalni urad, Komisija za medicinsko etiko, Varuh za človekove pravice in Ministrstvo za zdravje.
Povezava do dokumentov:
- Pismo Komisije za medicinsko etiko vodstvu UKCLJ
- Dokument o ugovori vesti zdravnikov Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, UKC Ljubljana
O vsem tem obstajajo številni dokumenti. Na različnih nivojih so bili sprejeti tudi sklepi, katerih izvedba bi program lahko uredila, pa se nikoli niso izvedli. Kot se je izkazalo kasneje, smo se uprli zdravstvenemu sistemu, ki je katastrofalno voden, zastarelo organiziran in globoko korumpiran.
Ugovor vesti smo uveljavljali: pediatra kardiologa Tomaž Podnar in Samo Vesel ter pediatri intenzivisti Branko Rudi Gaber, Silvester Kopirva, Andreja Škofljanec, Maja Pavčnik, Mojca Grošelj Grenc, Aida Granda, Gorazd Mlakar in jaz, Gorazd Kalan. Ponosem sem in v čast mi je bilo, da sem imel priložnost delati in nekaj časa tudi voditi to strokovno, bolnikom in delu predano ekipo garačev. Ugovor vesti smo uveljavljali, da bi zaščitili naše bolnike in da bi zaščitili sebe, ker smo se zavedali, da sodelujemo v programu, ki je nevaren in škodljiv za bolnike. Kot tak je bil posredno nevaren tudi nam. Ugovor vesti ni bil naperjen proti posameznim našim sodelavcem, ugovor vesti je bil uperjen proti sistemu. Res pa je, da so nekateri zdravniki na vodstvenih položajih iz stroke prestopili v sistem. Ugovor vesti je bil za vsakega od podpisnikov odrešitev. Ugovor vesti je za nas profesionalna zavarovalna polica.
Kaj se je dogajalo po ugovoru vesti?
Po ugovoru vesti nas je Komisija za medicinsko etiko proglasila za neposlušne in nepokorne sistemu. Oblast, vodstvo UKC Ljubljana, Zdravniška zbornica, mediji in civilna iniciativa pa so nas proglasili za prepirljivce, zavistneže, nesposobneže in lenuhe. Razen vodstva UKC Ljubljana se z nami ni nihče od naštetih osebno srečal. To se je nadaljevalo tudi po poročilu mednarodne komisije, ki je v celoti pritrdilo našim opozorilom. Le dve novinarki sta zmogli toliko novinarske avtonomije in profesionalizma, da sta o programu otroške srčne kirurgije objektivno in argumentirano pisali, gospa Andreja Rednak (časopis Finance) in gospa Brigite Ferlič Žgajnar (časopis Delo). Strategija vodilnih v UKC Ljubljana je bilo zavlačevanje in odlaganje reševanja programa. Ves čas smo bili pod pritskom, da bodo program ukinili in to naprtili nam, ki smo uveljavljali ugovor vesti ali pa vrnili nazaj star program. Z upornostjo smo “uporniki” dosegli, da je program po prekinitvi sodelovanja z Davidom Mishalijem od leta 2014 začasno naprej deloval s pomočjo gostujočih kirurgov iz Prage (Češka republika) in Masse (Italije). V program je bil vključen nov mlad kirurg, ki se ponovno ni izobraževal iz kongenitalne srčne kirurgije. “Začasnost” programa je trajala štiri leta, do novembra 2017. Šele generalni direktor mag. Andraž Kopač in strokovna direktorica prof. Miša Pfeifer sta uspela skleniti medinštitucionalno sodelovanje med UKC Ljubljano in Bolnišnico Motol iz Prage. Zakaj to sodelovanje ni obrodilo dolgoročnih sadov? Zato, ker je dolgotrajno nereševanje programa izčrpavalo ekipi kardiologov in intenzivistov, še več: vodstvi Pediatrične in Kirurške klinike sta obe ekipi načrtno slabili. V letih 2016 in 2017 so se pojavili seznami napačno zdravljenih otrok, očitki so pretežno leteli na najbolj izkušena kardiologa Podnarja in Vesela. Zahteval se je ponovni mednarodni nadzor, čeprav so bili očitki o menda napačnem zdravljenju argumentirano zavrnjeni kot neupravičeni. Takoj po začetku sodelovanja z bolnišnico Motol sta bila iz programa umaknjena mlada domača kirurga, ki naj bi se usposabljala v programu. Vzrok naj bi bil njuno nezaupanje v sodelavce, v tiste, ki smo uveljavljali ugovor vesti. V letu 2017 se je zgodil nesrečni primer bolnika operiranega na srcu, ki je umrl. Operiral ga je domači kirurg za odrasle, njegov lečeči kardiolog pa je bil eden od podpornikov starega spornega programa. Smrt bolnika so naprtili kardiologoma, ki sta bila podpisnika ugovora vesti. Prav onadva sta opozarjala, da bolnik ni bil ustrezno operiran in da potrebuje reoperacijo. Bila sta ignorirana, posledice so znane. V letu 2017, potem ko je bila namera generalnega direktorja, da vzpostavi sodelovanje s tujo inštitucijo, očitna, so ponovno aktivirali skupino staršev, ki so bili izrazito na strani starega programa. Vse našteto je ministrico Milojko Kolar Celarc in njeno ekipo prepričalo, da je zamenjala generalnega direktorja Kopača in strokovno direktorico Pfeifer in se spustila v avanturo ustanavljanja Nacionalnega inštituta za zdravljenje otroških srčnih bolezni. Takoj po ustanovitvi Inštituta je bilo jasno, da najbolj izpostavljeni domači strokovnjaki tega področja v Inštitutu nismo zaželjeni. Takoj je bilo tudi jasno, da projekt nima ustrezne in potrebne podpore v UKC Ljubljana. Vse skupaj je povzročilo katastrofo nacionalnih razsežnosti. Inštitut je ostal mrtva črka na papirju, Pediatrična enota za intenzivno terapijo je ostala brez osmih od desetih pediatrov intenzivistov, Službo za kardiologijo pa so zapustili vsi domači pediatri kardiologi. Vsi podpisniki ugovra vesti smo odšli. Bolnišnica Motol pa je odpovedala nadaljnje medinštuticionalno sodelovanje.
Prekletstvo ugovora vesti je, da so slovenski zdravniki ostali slepi in gluhi. Čeprav gre v primeru ugovora vesti za presedan brez primere v zgodovini slovenskega zdravništva, pa slovensko zdravništvo tega ni prepoznalo kot javnega glasnega opozorila v kako nevarnem sistemu smo vsi skupaj prisiljeni delovati. Obnaša se kot, da to ni njihov problem. V Houstonu, zanimivo, vsi zdravniki poznajo poročilo Gregoričeve komisije, v Sloveniji nobeden.
Prekletstvo ugovora vesti je, da namesto, da bi imeli dolgoročno večletno medinštitucionalno sodelovanje h katermu bi dodatno pritegnili nesporno vrhunske strokovnjake iz ZDA in leta 2017 ustanovljeni Center za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami UKC Ljubljana nadgradili v nacionalni in kasneje v regionalni center, imamo kadrovsko upostošenje pediatrične intenzivne terapije in pediatrične kardiologije. Zaradi tega trpi in je okrnjeno zdravljenje vseh kritično bolnih otrok, ne le tistih bolnih na srcu. Mladi zdravniki specializanti pediatrije, anestezilogije, urgentne medicine in drugih strok so izgubili učitelje s področja pediatrične kardiologije in intenzivne terapije. So pa celo kožo ohranili in do nadaljnjega ostali popolnoma zaščiteni vsi odgovorni za vso to katastrofo, ki jo imamo danes.
