Skip to main content

Opozorilo na katastrofalne posledice za slovensko zdravstvo in mlade zdravnike

Tekstovna vsebina prispevka

Izjava za javnost - Opozorilo na katastrofalne posledice za slovensko zdravstvo in mlade zdravnike v primeru uveljavitve 3. a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej)

Spoštovani!

Radi bi vas opozorili na katastrofalne posledice, ki jih prinaša 3. a člen Zakona o zdravstveni dejavnosti. Zakon je bil sprejet decembra 2017, vendar je imel triletno prehodno obdobje. Decembra 2020 je trenutna vlada za pol leta zamaknila njegovo izvajanje, vendar le do 30. junija 2021. Kaj bo po tem datumu drugače?

V vsaki zdravstveni ustanovi bo za vsako zdravstveno dejavnost potreben odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti. Eden izmed pogojev zanj je tri leta delovnih izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na primarnem nivoju ter pet let delovnih izkušenj po pridobitvi licence za zdravnike na sekundarnem in terciarnem nivoju. 

V praksi to pomeni, da zdravstvene ustanove ne morejo zaposliti mladih specialistov iz posameznih področij, če nimajo iz istega področja zaposlenega tudi starejšega specialista. Svoja vrata bodo morale zapreti ambulante v mnogih manjših zdravstvenih domovih, tudi večji zdravstveni domovi pa bodo imeli težave pri manjših specialnostih, saj pogosto nimajo zaposlenega več kot enega ortodonta, specialista MDPŠ, ipd. V manjših krajih, kjer družinski zdravniki delujejo v okviru koncesijskih ambulant, se mladi specialisti družinske medicine več ne bodo mogli zaposliti. Razvoj mreže Centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, katerih odprtje je tesno povezano z razpoložljivostjo mladih specialistov otroške in mladostniške psihiatrije, saj je starejših premalo, bo močno zavrt. V Sloveniji obstaja možnost, da si zdravnik sam plača specializacijo - to storijo res redki, vendar odslej po opravljenem specialističnem izpitu še več let ne bodo smeli odpreti svoje privatne ambulante. Na področju manjših specialnosti bodo težave nastopile celo na sekundarnem in terciarnem nivoju - tak je, denimo, primer klinične genetike v UKC Maribor. Primerov je veliko, pod črto pa vsi skupaj pomenijo, da bo brez zdravnika po nepotrebnem ostalo ogromno ljudi, mladi zdravniki specialisti in mladi zobozdravniki pa se bodo lahko zaposlovali le v večjih zdravstvenih ustanovah, kar bo vodilo k dodatni centralizaciji slovenskega zdravstva in oteženemu dostopu do zdravnika na periferiji.

Na tem mestu bi želeli poudariti, da ta člen ne služi preprečevanju dela nestrokovnim zdravnikom, ki ne bi znali primerno zdraviti pacientov, kot se je varljivo oglaševalo ob njegovem sprejemanju. Vsi strokovni pogoji, potrebni za kompetentno zdravljenje pacientov, so namreč zajeti v veljavni (zobo)zdravniški licenci. Po opravljeni diplomi je za zdravnika in zobozdravnika specialista potrebnih štiri do šest let konstantnega izobraževanja in delovnih izkušenj pod nadzorom specialista - to je t.i. opravljanje specializacije, ki se zaključi s specialističnim izpitom in pridobitvijo licence. Zobozdravniki brez specializacije pridobijo licenco s strokovnim izpitom po enoletnem pripravništvu. Odgovornost (zobo)zdravnika za zdravljenje, ki ga izvaja, je individualna, ne glede na to, ali delo opravlja v večjem kolektivu ali je edini zdravnik v zavodu, in je pogojena z veljavno licenco.  Namigovanje, da zdravnik, ki samostojno zdravi paciente, ni sposoben dojeti, kako tehnično voditi ambulanto, oziroma bdeti nad organizacijo dela v timu, ki ga vodi, še tri ali pet let po pridobitvi licence, zveni kot slaba šala. Slaba šala, ki bo slaba tako za naše paciente kot mlade zdravnike in zobozdravnike.

Menimo, da je potrebno omenjeni pogoj za odgovornega nosilca preprosto črtati iz zakona.

Mladi zdravniki Slovenije 

 

Nekaj konkretnih primerov:

  1. Zobozdravnica, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, eno leto po specialističnem izpitu, po uveljavitvi 3. a člena ZZDej ne bo mogla pridobiti funkcije odgovornega nosilca dejavnosti. Posledično ne bo več smela opravljati zdravstvene dejavnosti na področju ortodontije v zdravstvenem domu, kjer je zaposlena, saj je edina tovrstna specialistka v svojem zdravstvenem domu, torej ni drugega ortodonta, ki bi lahko bil nosilec omenjene dejavnosti. Preostaneta ji dve možnosti - zaposlitev v večjem mestu ali tujini. Obe možnosti sta slabi za slovenske paciente.
  2. Specialistka ginekologije in porodništva dela v manjšem zdravstvenem domu, kjer je edina ginekologinja. Ker še ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nosilca, bo ambulanta morala zapreti svoja vrata. Kolegica bo zaposlitev zagotovo našla drugje, 2870 žensk iz tega kraja in okolice pa bo ostalo brez izbranega ginekologa.
  3. Specializant otroške in mladostniške psihiatrije specializira za regijo, ki je že mnoga leta brez specialista te stroke. Specialistični izpit ima prihodnje leto. Po njegovem specialističnem izpitu je načrtovano odprtje Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki ga ni mogoče odpreti brez specialista otroške in mladostniške psihiatrije. V kolikor bo obveljal 3. a člen ZZDej, bo regija, ki se spopada z največ socialnimi težavami in posledično tudi z veliko problematike na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov, vsaj še pet let tako brez specialista otroške in mladostniške psihiatrije, kot tudi brez Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov.
  4. Specializantka medicine dela, prometa in športa je tik pred specialističnim izpitom. Zaposlil bi jo zdravstveni dom, kjer že več let nimajo specialista MDPŠ, zato se zelo veselijo njenega prihoda. To v primeru uveljavitve 3. a člena ne bo mogoče, kolegica bo službo našla drugje, pacienti pa bodo ostali brez specialista v svojem kraju.
  1. Specialistka psihiatrije in izšolana psihoterapevtka v regiji, za katero je specializirala, ni našla službe v javni zdravstveni ustanovi. Tri leta je delala za več različnih ambulantnih psihiatrov, koncesionarjev. Zaradi epidemije je izgubila službo pri dveh koncesionarjih, saj ZZZS ni povečal obsega storitev skladno s potrebami. Zaradi tega se je odločila odpreti privatno prakso, za kar je že izpeljala vse zahtevane postopke, najem prostorov, ureditev prostorov po potrebnih standardih itd. Ravno v teh dneh je prejela dovoljenje od Ministrstva za zdravje za odprtje zdravstvene dejavnosti. Ob uveljavitvi 3. a člena ji bo to dovoljenje odvzeto. Pacienti, ki ne želijo psihiatrične oz. psihoterapevtske obravnave v javnem zdravstvenem sistemu, in imajo sredstva, da si plačajo zdravljenje iz lastnega žepa, bodo tako podaljševali čakalne dobe v javnem zdravstvenem sistemu ali pa se v obravnavo sploh ne bodo vključili. Kolegica iz razočaranja v tem primeru celo razmišlja o selitvi svoje družine v tujino.
  2. Specialistka paradontologije je imela specialistični izpit pred enim letom in dela za zdravstveni dom v enem največjem slovenskih mest. V čakalni vrsti ima ta hip 550 pacientov. V kolikor bo sporni člen obveljal, bo ambulanta v zdravstvenem domu, ki nima zaposlenega nobenega starejšega specialista paradontologije, prenehala delovati. Edina zdravstvena ustanova, ki ima zaposlenega starejšega specialista paradontologije in zaposluje več kot enega specialista omenjene stroke, in v kateri bi se kolegica torej teoretično lahko zaposlila, je UKC Ljubljana.
  3. Mlad zobozdravnik je tri leta delal na primarnem nivoju zobozdravstva in s tem dosegel pogoje za odgovornega nosilca - na primarni dejavnosti. Sedaj je pričel s specializacijo paradontologije, ki traja tri leta. Ko bo specializacijo končal, še nadaljnjih pet let, skoraj do 40. leta, ne bom smel biti odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti.
  4. V enem od Univerzitetnih kliničnih centrov so zaposlene tri specializantke klinične genetike. Ko bodo specializacije končale, ne bo v ustanovi zaposlenega nobenega starejšega specialista klinične genetike. Ker nobena od njih ne bo smela prevzeti vloge odgovornega nosilca, v tem UKC-ju dejavnost klinične genetike ne bo smela potekati še pet let.
  5. V zdravstvenem domu na zahodu države so zaposlene tri mlade specialistke pediatrije, nobena od njih še ne izpolnjuje pogojev za odgovornega nosilca. V primeru uveljavitve 3. a člena bo brez pediatra ostalo več kot 3500 otrok.

1. Bolnik ima pravico do svobodne izbire zdravnika.
2. Javni zdravstveni zavodi z zasebnimi konkurirajo na trgu zdravstvenih storitev.
3. Bolnik ima pravico do kakovostne in pravočasne obravnave.

Pridruži se