JZ-front
Reforma se bi morala začeti s pravo definicijo javnega zdravstva
Slovenija pravega prehoda iz postsocialističnega v sodoben evropski model javnega zdravstva, kljub demokratizaciji in vstopu v Evropsko unijo, še ni naredila. V teh dneh smo, po letu obljub, le prišli do dokumenta s 55 točkami, ki marsikje naslavlja detajle, občasno spominja na spisek želja, nikakor pa ne vsebuje jasne strategije razvoja našega zdravstva v naslednjih letih. Poleg tega bo kmalu svoj mandat nastopila tudi nova ministrica za zdravje, od katere vsi pričakujemo veliko, ne bo ji pa lahko.
Pacient ni prioriteta slovenskega zdravstva
V času pred jesenskim razpisom specializacij, po športno naboru, v še enem času brez ministra in po streznitvi, da tudi tokratni oblasti velike reforme zdravstva ne bo uspelo izvesti, se vprašam: ali nas bo evolucija privedla k dobri oskrbi pacienta ali k dobri skrbi za izvajalca.
Ali javni izvajalci zdravstvene dejavnosti spoštujejo človekove pravice vseh deležnikov v zdravstvenem sektorju?
V Sloveniji pacienti poročajo o težavah pri vpisu k družinskemu zdravniku, tudi v gosto naseljenih urbanih območjih. Poleg tega zdravstveni domovi poročajo o težavah z likvidnostjo, ki ogroža redno plačilo zaposlenih plač družinskih zdravnikov ter nenehno pozivajo k dodatnemu financiranju proračuna v zdravstvenem sektorju, še posebej po krizi zaradi pandemije COVID-19.
Ne verjemite zagovornikom državnega zdravstva!
Perkutana vstavitev srčne zaklopke je zelo zahteven poseg in ga izvajajo v državnem UKC Ljubljana in pri zasebniku MC Medicor. Trideset dnevna umrljivost po posegu je v državni in univerzitetni bolnišnici vsaj 10x večja kot pri zasebniku.
Vprašanje za gospoda Marjana Sušlja:
1. Ali štejete vstavitev srčne zaklopke med lažje posege in
2. Zakaj je poseg v državni ustanovi plačan 30% več kljub vsaj 10x večji 30-dnevni umrljivosti ?
Primerjava rezultatov perkutane vstavitve srčne zaklopke
V obeh skupinah gre za bolnike nad 80 let.